Citati avtorja Tilyen Mucik

»V naravi je vedno ravnovesje – nekaj mora umreti, da se nekaj lahko rodi, in to ravnovesje se konstantno rotira, vsaj dokler vanj ne poseže človek.«

»Narava je samozadostna in to je nekaj, kar bi s svojimi deli med drugim rada sporočila.«

»Že kot majhna punčka sem se navdušila nad herbariji, ki sva jih delali z mamo.«

»Menda ostane tisto, kar daš otroku v zgodnjem otroštvu, z njim vse življenje, in mislim, da je pri meni to prav ljubezen do narave in botanike.«

»Rastlinje, ki ga skoraj lahko otipamo.«

»Želim si, da bi se ljudje ozrli nazaj in se spomnili, kako smo živeli, se vrnili h koreninam.«

»V naravi je vedno ravnovesje - nekaj mora umreti, da se nekaj lahko rodi, in to ravnovesje se konstantno rotira, vsaj dokler vanj ne poseže človek.«

»Ob tem vprašanju pomislim na vožnjo skozi neko vas, kjer zagledamo staro hišo, ki je brez strehe, oken, vrat in drevesa kar rastejo v njej in čez njo.«

»Sama se torej na eni strani trudim ljudi nagovarjati s podobami rastlinja, da bi dojeli kako pomembno je ohranjanje narave.«

»Tukaj se rada postavim v podrejen položaj in mislim, da bi moralo človeštvo to večkrat narediti.«

»Kot otroku se mi je zdelo fascinantno, da nekaj naberem in potem posušim, dam v zvezek in napišem zraven, kaj to je.«

»Semena, ki jih sadiš, si ne vzameš zares časa, daš na dlan, vidiš pikice, primeš in malo potrosiš po zemlji.«